Po vseh luknjah pod mestom

10.11.2024

Ko smo na teh spletnih straneh oktobra letos objavili prispevek o jamah v Novem mestu, smo pravzaprav pripravljali gradivo za nek drug dogodek. Naš poglavitni namen je bil sodelovanje jamarskega kluba v okviru občasne razstave In (Novo) mesto? v Dolenjskem muzeju Novo mesto (junij - november 2024). Razstava, ki jo je pripravila kustosinja zgodovinarka Marjeta Bregar, govori o nemškem letalskem bombardiranju Novega mesta leta 1941 in 1943, nastalih ruševinah ter povojni obnovi mesta, ulic in stavb. V sklopu obrazstavnih dejavnosti je k sodelovanju na posamezne dogodke pritegnila kinologe, domačine, ki so se spominjali vojnih in povojnih dogodkov na razstavno tematiko, pripadnika enote za neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) in ob zaključku razstave tudi jamarje našega kluba. Dogodek je v predavalnici Dolenjskega muzeja Novo mesto potekal v torek, 5. novembra 2024, prav na dan, ko je pred 80. leti Novo mesto doživelo eno izmed zavezniških bombardiranj.

Razstava In (Novo) mesto? v Dolenjskem muzeju Novo mesto. Foto Boštjan Pucelj.

Tematski naslov večera je bil Po vseh luknjah pod mestom, ki je povzet po nedavno preminuli upokojeni novinarki Dolenjskega lista Rii Bačer. Ta je leta 2007 izdala knjižico Novomeške zgodbe, v katerih je med drugim opisala tudi trpljenje civilnega prebivalstva v Novem mestu med drugo svetovno vojno. Uvodno predavanje je pripadalo avtorici razstave Marjeti Bregar, ki je spregovorila o zakloniščih ter drugih zaščitnih objektih, namenjenih zaščiti prebivalstva pred vojnimi in drugimi nevarnostmi - predavanje je popestrila z dokumentarnimi fotografijami ter bogatim arhivskim gradivom.

Zgodovinarka Marjeta Bregar med uvodnim predavanjem. Foto Boštjan Pucelj.

V nadaljevanju sem Marko Pršina o sorodni tematiki spregovoril v treh sklopih. Uvodoma sem na kratko predstavil jamarstvo, jame, jamarska društva ter Jamarsko zvezo Slovenije. Sledil je sklop o naravnih jamah v Novem mestu, ki je bil bogato slikovno podprt s številnimi fotografijami, načrti jam, 3D prikazi ter animacijami. Znano je, da je na dobrih šestih kilometrih odseka Krke med Bršljinom in Mačkovcem kar devet registriranih vodoravnih jam. Za nameček pa poznamo tudi podobno jamo pri nekdanji Seidlovi žagi. Prav vse so nastale v stenah kanjona, ki ga je Krka skozi sedanje Novo mesto vrezala v jurske apnence.

Avtor prispevka med predstavljanjem jamarskih vsebin. Foto Boštjan Pucelj.

Lega devetih jam v Novem mestu na 3D senčenem reliefu Slovenije. Grafični prikaz Marko Pršina.

Zaključni del predavanja je pripadal rovom pod mestnim jedrom Novega mesta. Istoimensko projektno nalogo smo v jamarskem klubu za Mestno občino Novo mesto izdelali pred 20 leti (2005). Za tokratno predavanje smo iste lokacije ponovno obiskali ter ugotovili njihovo nespremenjeno stanje, le vhodi v objekte so še nekoliko bolj onesnaženi kot takrat. Podrobneje smo opisali vzroke za nastanek, način gradnje ter uporabo štirih objektov pod mestnim jedrom Novega mesta. Dva od njih (objekta 3 in 4) sta bila kot zaklonišči zgrajena v medvojnem času (1944). Prvi, ki se nahaja na Pugljevi ulici pod novomeškim Bregom, je objekt z dvema vhodoma in dolžino dobrih 24 m. Drugi, ki je glede na gradbeno stanje ostal nedokončan, pa leži na ravnici ob Krki pod sodiščem nasproti Ragovega loga. To je enostaven rov z dolžino dobrih 12 m. Oba sta bila zvrtana v skalo, njune ciljne dimenzije pa so bile vsaj 180 cm v premeru. Praviloma sta rova širša, danes pa sta opuščena oziroma zapuščena.

Lega novomeških rovov na 3D DOF prikazu. Grafični prikaz Marko Pršina.

Potrjena zaklonišča med 2. svetovno vojno v Novem mestu. Grafični prikaz Marko Pršina.

Oba vhoda v rov 3 pod novomeškim Bregom (stanje 2005).

Preostala dva rova (objekt 1 in 2) sta nastala v poznih 50. letih 20. stoletja. Njune dimenzije so veliko večje, saj premer izkopanih rovov ni nikjer manjši od treh metrov. V dolžino merita dobrih 70 in 72 m, vsak od njiju pa ima po tri stranske rove, katerih dolžine se gibljejo v razponu od 5 do 15 m. Na podlagi geodetskih meritev in vpetosti v digitalni katastrski prikaz sedaj vemo, da njuna konca segata celo pod Ropasovo hišo in skoraj do Galerije, obeh objektov v upravljanju Dolenjskega muzeja.

Levi rov (objekt 1) s prvim stranskim rovom v desno smer (1A) med izvajanjem geodetskih meritev.

Desni rov (objekt 2) s prvim stranskim rovom v levo smer (2D).

Predavanje je med domačini in jamarji spodbudilo veliko zanimanje, saj so do zadnjega kotička napolnili muzejsko predavalnico. Zbranost poslušalcev med izvajanjem predstavitev ter nadvse pozitivni komentarji po končani prireditvi sta pokazala, da je bila tematika dobro izbrana ter tudi za širše občinstvo nadvse zanimiva.