Mirnopeška noga na dnu najgloblje jame v občini Mirna Peč

4.3.2009

Občni zbor našega kluba ni prinesel le novo predsednico in nove člane upravnega odbora, ampak tudi dogovore o novih akcijah. Tako smo se že teden dni po zboru, 1. marca, odpravili v Ostri vrh nad Globodolom, kjer ležita skorajda druga ob drugi najgloblja jama občine Trebnje - Velika vratnica in najgloblja jama občine Mirna Peč - Mala Vratnica.

Domišljijo jamarjev s trebanjskega konca je že nekaj časa burilo več dihalnikov ob Veliki vratnici, mirnopeške člane našega kluba pa smo spodbodli z zbadanjem, da na dnu najgloblje jame občine Mirna Peč še ni stopila mirnopeška noga. In kaj je lahko hujšega?
Zbrali smo se v nedeljo pri Mali Vratnici, opremljeni tako kot se spodobi. Ekipa za širjenje ožin (Andrej Gašperič in Jože Tomšič) in druga, iskalna ekipa, kateri se je pridružil Miha Rukše, ki pa je očitno imel nalogo, da nam jemlje veselje.

Ampak pojdimo po vrsti. S pomočjo GPS smo preverili in popravili koordinate jam Mala Vratnica, Velika Vratnica in Koprivnica, ki so bile napačne, nato pa smo locirali še sedem novih jam, dihalnikov in razpok. Nekatere smo deloma odprli že v prejšnjih akcijah, dve sta bili približno pregledani, vendar neregistrirani, ena pa je izmerjena le z vrvjo in tudi neregistrirana. Ostale so manjše razpoke in polšne, ki še čakajo na kopalno ekipo. Miha nam je v dveh jamah takoj vzel veselje. Najprej v jami pri Veliki vratnici, ki je veliko obetala in malo dala. Po večurnem kopanju na večih prejšnjih akcijah, smo ožino vendarle uspeli toliko razširiti da se je Miha nekako stlačil skozi in ugotovil resnico, ki nas vedno znova preseneti: ne gre naprej. Ampak, jame so locirane, čakamo pa še lovce LD Dobrnič, ki jih kljub obljubi na našo akcijo ni bilo. Po zatrjevanju lovca Staneta Gabriela pa naj bi tudi oni poznali še kar nekaj lokacij jam, tako da nam na Ostrem vrhu dela zagotovo ne bo zmanjkalo.

Vrnimo pa se v Malo vratnico. Konec osemdesetih let sem našel nadaljevanje, po večkratnih 'razbijalnih' akcijah pa sem obupal in poklical na pomoč Iztoka Viliča, ki je bil takrat v klubu največji specialist za ožine. Samo kot zanimivost povejmo še to, da je bil med razbijači te ožine v osemdesetih letih tudi nekdanji ljubljanski podžupan Slavko Slak, ki ima sicer vikend na Golobinjeku.

Vilič se je nekako stlačil skozi ozko meter in pol dolgo razpoko in to s pasom na sebi, potem pa sem še sam izpustil dušo iz telesa in se nekako prebil skozi brez pasu. Ožina je na globini 30 metrov, na drugi strani pa naju je čakalo pravo presenečenje v obliki 40 metrov globokega in zelo lepo zasiganega brezna na dnu katerega sta dve manjši jezerci. Izdelala sva načrt, v katastru smo popravili globino jame, v klubu pa se je na ta del jame nekako pozabilo in smo širili ožine na drugi strani jame, v meandru, breznu pa ni nikoli nihče posvečal pozornosti.

Kasneje je neka skupina domačinov skušala razširiti drugo ožino (prva je v sredini brezna, druga na njenem dnu), vendar jim po naših podatkih preboj ni uspel. Tega, da so pustili za sabo pravo razdejanje in močno poškodovano razpoko, pa raje ne omenjamo. Neobiskovanje Zamolčanega brezna, kot so ga poimenovali tokratni obiskovalci, pa se skriva še v enem vzroku. Razširitev zgornje ožine je bila minimalna in v celem klubu sta danes morda le dva jamarja, ki bi nekako uspela priti skozi to ožino, potem pa se zgodba konča. Nova tehnika in obvladanje širjenje ožin pa je prinesla rezultat. Ekipi za širjenje ožin (Andrej, Tom, Franci) je po triurnem delu uspelo prebiti ožino in stopiti v deviški mirnopeški svet - v 40 metrsko brezno. V njem je še kar nekaj vprašajev, kar enostavno pomeni, da nas čaka še plezanje kaminov in podrobnejši pregled brezna. In merjenje! Kajti, fantje iz onega konca upajo na to, da je mirnopeška jama globlja od trebanjske in bomo tako še enkrat preverili že skoraj 20 let stare meritve. In kaj, če se izkaže, da je meritev napačna in je jama globlja? Kazen bo vzgojna in bodo nejeverni Tomaži morali preveriti vse moje meritve, najprej najgloblje jame v Kočevskem Rogu brezna Cinkov križ. Tam sem namreč globino vhodnega brezna iz 117 metrov zmanjšal na 103 m, kar pomeni, da če bi pustil prvotno globino, bi že konec osemdesetih let na Kočevskem Rogu dosegli globino 200 metrov. No, zgornji zapis vzemite kot klubsko šalo ...

Skratka, akcija je uspela. Enajst popravljenih in novih lokacij, 8 novih jam in šele drugi obisk jamarjev JK Novo mesto na dnu najgloblje mirnopeške jame. Vse skupaj smo zaključili tako, kot se spodobi. S pečenjem kranjskih klobas na ognju tik ob jami ...

P.S.: Slike tokrat prikazujejo površinsko delo, na naslednji akciji pa bomo poskrbeli tudi za slikovni material iz Zamolčanega brezna...

Udeleženci: Miha Rukše, Andrej Gašperič, Jože Tomšič, Franci Zupančič, Toni Zupančič, Primož Paterneš, Filip Avbar in Tomaž Bukovec. Ko smo že vse pojedli in popili, še Tanja Rukše.

Tomaž Bukovec