Jamarski tečaj 2021 - prvi dan praktičnega izobraževanja

31.5.2021

Zakaj sem se znašla na jamarskem tečaju? Ker je to izvrstni način za hranjenje radovednega duha, gibanje, pobeg pred množico ljudi in možnost stika z naravo. Kmalu sem ugotovila, da bo treba pred tečajem vseeno malo več misliti, saj sem doma pozabila rokavice, v omari so ostali dežni škornji (na katere niti nisem pomislila, čeprav so bili prejšnji dan omenjeni) ter ugotovila, da lučka na čeladi ni pokvarjena, ampak da so za njeno delovanje potrebne baterije. Res blond, menda sem mislila, da dela na elektriko?

Po starem - po lojtrci v namišljeno brezno

Še pogled od zgoraj navzdol.

Prva spoznanja jamarskega sveta so predvsem:

• da rit in kolena pridejo zelo prav, ko roke in čevlji povsem odpovejo zaradi nezmožnosti oprijema;
• da jamarji pogosto nimajo svojega osebnega/intimnega prostora in ni nič nenavadnega, če se vsake toliko malo »pošlatamo«;
• da ima poimenovanje »babji vozel« tudi lepšo alternativo, tj. »presta«;
• da je glasna komunikacija med jamarji izrazitega pomena (moja usta nikoli niso tolikokrat izgovorila besede »nategni«);
• da je bolj umazan jamar, bolj spreten jamar;
• da je tišina v jamah glasnejša od vseh tišin (blagor jamarjem, kadar so tiho);
• da me v prihodnje čaka še kakšen celovit »musklfiber« in,
• da bo moj prvi jamarski finančni vložek v ščitnike za kolena;
• da je zaupanje vase obvezna vrlina pri premagovanju jamarskih izzivov, ker ti ne dajo izbire;
• da so male žuželke v podzemlju manj grozne kot pod dnevno svetlobo (fascinantni možgani) in;
• da je tokratni tečaj jamarstva lahko tudi jezikovni tečaj (hvala Doriane in Zdravko)…

Morda preveč vrvi za začetek ;-)

Plezanje v znamenitem žlebu Jazbine pri Podturnu.

Pred zgornjim vhodom v Jazbino.

Zadovoljni obrazi po zaključku prvega dne.

Moja soimenjakinja Pušlarjeva poje »A to ni dovolj, želim si še več« in jaz pojem z njo.

Nina Mandelj

Fotografije: Mateja Kopina in Marko Majhen

Vtisi Francozinje Doriane

Prvi dan v jami z jamarsko šolo

Za prvi praktičen dan smo šli v jamo Jazbina. Cilj dneva je bil govoriti o varnosti: kako se zaščititi pred temo, vlažnostjo in mrazom. Govorili smo o opremi: čelada, dve luči, topla oblačila in škornji. Naredili smo tudi naš prvi jamarski vozel za našo zaščito in trenirali smo plezanje na lestvi.

V drugem delu nam je inštruktor povedal, da so jame naravne in da v njih živi veliko žival, katere niso vajene obiskovalcev. Jame moramo spoštovati in zaščititi. V soboto smo videli netopirje, pajke in žabo.

In zadnja točka, mogoče najpomembnejša, je da smo se učili kako komunicirati. Moram reči, da je to najtežje zame, ker so bile vse slovenske besede nove, ampak se bom učila in trenirala za naslednji vikend.

Doriane Jouault