Jelenov hodnik

8.6.2021

Letošnjo zimo smo bili zelo pridni pri iskanju novih jam, saj se je Kaco okužil s programom Fugroviewer. V nekaj dneh je »naštepal« preko 150 lidarc, kar nekaj mesecev pa je trajalo, da smo pregledali označene točke, ki bi lahko predstavljale morebitno brezno ali jamo. Ker smo stopili skupaj, smo bili dokaj uspešni, predvsem pa smo se zabavali! Nepregledanega terena je ostalo seveda še na pretek, je pa trenutno čas manj primeren za iskanje novih jam, saj podrast v gozdu precej otežuje prehodnost.

Smo se ob druženjih večkrat spraševali ali so vse »Kacotove« lidarce pregledane, pa nismo bili ravno prepričani v to. Imeli smo namreč nekaj težav s sinhronizacijo Katastra JZS in programom Locus, brez katerega smo na terenu praktično nemočni.

K sreči se je s Fugrom ne dolgo nazaj okužil tudi Uroš in nadaljeval z iskanjem novih jamskih objektov. Hkrati je našel tudi kakšnega, v katerem smo bili mi nedolgo nazaj (kot kaže, nismo vnesli vseh točk na kataster JZS), našel pa je tudi brezno v okolici Cinka na Kočevskem Rogu (kasneje smo ugotovili, da je bila lidarca tudi v Kacotovem seznamu, vendar se nam je točka kot kaže z namenom izmuznila). Uroš se je vanj spustil 10 m globoko, od tam pa z distom izmeril še 25 m poligona navzdol. Zaradi pomanjkanja opreme in časa je Kacotu poslal koordinate vhoda.

Izdelava prvega pritrdišča v jami.

Z organizacijo akcije nisva dolgo odlašala. V ponedeljek sem si vzel frej, Kaco je rekel, da ima do 10. ure še nekaj nujnega za postoriti, za tem pa sva že hitela Rogu naproti. Lokacija brezna se je nahajala le 40 m od ceste, zato sva bila hitro na vhodu. Dvojno sidrišče in akcija! Na globini 10 m sem prišel do police, katero je omenjal že Uroš, in Kacotu predlagal, da naj kar pride za mano, saj je teren podoren in nevaren. Od tam naprej je bila jama prijaznejša, saj se je v nadaljevanju odprlo kar mogočno brezno, katerega dno se zaključi na približno 40 m globine. Kmalu sva odkrila kar nekaj možnih nadaljevanj, seveda sva najprej rinila v globino. Lotila sva se zasigane ožine in jo kot izkušena mačka prebila v petih minutah. Žal se je nadaljevanje po nekaj metrih zaključilo z ozkim meandrom.

Pogled iz dna vhodnega brezna proti vhodu.

Sledilo je raziskovanje jame v nasprotni smeri, kjer se je prostor odpiral, vendar sva morala za napredovanje kar nekajkrat previdno poplezati po spolzkem, zasiganem terenu z dodatkom zemljine. Zaradi zavedanja, da ob pomanjkanju vrvi nadaljnje raziskovanje ni varno (porabila sva 75 m vrvi), sva si privoščila malico in se trezno odločila, da pridemo v kratkem nazaj, saj se je na razdalji 30 m od naju videlo, da jama še ni končana.

Zadovoljstvo po končani akciji.

V soboto popoldne sem Klemna po klubskem tečaju zvabil Rog, da skupaj pregledava nadaljevanje (Kacu služba ni pustila od doma, Uroš pa je lizal rane po poškodbi prsta). S sabo sva vzela novo 50-metrco in opremljevalni komplet. Sem bil kar vesel, ko je Klemi začel hvaliti jamo in deloval precej navdušen. Sem mu kar podal nov štrik in ga spremljal, kako se je zakopal po zemljini navzgor. Se je precej krušilo, zato nisem bil miren, dokler ni dosegel vrha. Ko sem vprašal kako kaže, sem iz daljave zaslišal ne optimističen odgovor, da ne gre naprej, nato, da naj grem »na frej«, a v bistvu je govoril, da gre naprej. Da gre »nek« rov, torej sem prosil, da mi naredi začasno pritrdišče, da priplezam do njega.

Ne vem zakaj je deloval tako hladno, pa je verjetno v svoji jamarski zgodovini že videl marsikaj, zato toliko manj vzhičenja. Sam sem bil toliko bolj presenečen, ko sem priplezal do njega in ugledal v nadaljevanju pravi hodnik, kateremu ni bilo videti konca. Sva se sprehodila in bila iz koraka v korak bolj vesela in željna, da se to ne konča, pa je bilo po okoli 70-ih metrih konec vidnega nadaljevanja. Tam smo na dnu opazila kapitalni jelenov rog in se začudeno zazrla v strop. Po nekaj metrih je bilo v kaminu opaziti zagozdeno ogromno skalo, ki je kot kaže prekrila brezno, skozi katerega je nekoč padel omenjeni rog.

Jelenov rog na koncu rova (hodnika).

Klemen se je lotil risanja jama, sam pa sem zagrabil telefon in naredil nekaj foto in video gradiva, nato pa se lotil izdelave pritrdišč, saj sva bila mnenja, da mora tako zanimivo in lepo odkritje videti še kdo. Jamo sva torej pustila opremljeno in čaka na nove obiskovalce!

Klemen med merjenjem jame.

Lepota rova.

Na površju je Klemi razkril, da je v globino nameril malo čez 48 m, poligona pa je 170 m. Ker pa nama jelenov rog ni dal miru, je po načrtu ugotovil, da se zagozdena skala nahaja manj kot 10 m od površja! Je izmeril azimut 6 ° in dolžino 81 m, nato pa sva se s telefonom v roki zapodila proti severu. Po pol ure iskanja sva predvidela, da je bilo brezno verjetno v preteklosti zasuto, saj je v bližini tako vlaka, kot cesta, vendar upanje še vedno ostaja, saj bi tako prišli do novega skozenjca.

Nova jama in lepo odkritje sta plod dobrega medsebojnega sodelovanja!

Mitja Remih

V akcijah sodelovali Uroš Mervič, Davor Kacin - Kaco, Klemen Mihalič – Klemi in Mitja Remih - Mič